Jupiter je največji planet v Osončju: ima 2,5-krat večjo maso kot vsi ostali planeti skupaj.
Sončev mrk nastopi, ko se Sonce, Luna in Zemlja navidezno poravnajo in Luna deloma ali popolnoma zakrije Sonce.
Saturn je drugi največji planet v Osončju, prepoznaven po svojih značilnih obročih.
Kopno na Zemlji je razdeljeno na celine, med njimi so oceani.
Bibavica ali plimovanje je izmenično spreminjanje višine vodne gladine v morjih zaradi gravitacijske sile Lune.
Tektonske plošče se stikajo na tri glavne načine.
Zaradi sil, ki pritiskajo s strani, se kamninske plasti gubajo. Tako nastajajo nagubana gorovja.
Vodna zaloga na našem planetu preko izhlapevanja, kondenzacije, topljenja in zamrzovanja izvaja nenehno kroženje.
Mehanske konstrukcije za izkoriščanje energije vode so uporabljali že v srednjem veku.
Alexander Graham Bell je leta 1876 izumil telefon, napravo, ki prenaša človeški glas v obliki električnih signalov.
Ameriški izumitelj Samuel Morse je leta 1837 na newyorški univerzi predstavil revolucionarni izum s področja telekomunikacij.
Eno najsodobnejših prometnih sredstev našega časa dosega hitrost nad 400 km/h.
Atomska bomba je najbolj uničevalno orožje v zgodovini človeštva.
Značilna naselja severnjaških ljudstev so se pojavila ne le v Skandinaviji, temveč tudi na oddaljenih območjih.
Vojska Aleksandra Velikega je s pomočjo te naprave uspešno oblegala tudi utrjene cilje.
Animacija prikazuje eno sigma-vez in dve pi-vezi, ki povezujejo dva dušikova atoma.
Naloga te starodavne kitajske utrdbe je bila obramba pred vpadi severnih nomadskih plemen.
O visoko razviti rimski civilizaciji nazorno pričata vodovodno in cestno omrežje, ki je povezovalo celotno cesarstvo.
Največja zgradba iz bronaste dobe na otoku Kreta je bila najverjetneje središče minojske kulture.
Eden najgenialnejših grških znanstvenikov se je zapisal v zgodovino tudi s svojimi vojaškimi izumi.
Glavno mesto visoko razvitega azteškega imperija je očaralo tudi španske osvajalce.
Z reševanjem šahovskih nalog pri urah matematike razvijamo tudi logično razmišljanje.
Geografska odkritja novega veka so spremenila zemljevid sveta in imela številne druge daljnosežne posledice.
Konec 18. stoletja se je rudarstvo razcvetelo zaradi velike potrebe po surovinah v hitro razvijajoči se industriji.