Vaša košarica je prazna.
Osemenje pravega ploda se razvije iz plodnih listov (navadno so zrasli v plodnico pestiča), osemenje nepravega ploda pa iz drugih delov cveta.
Je hrbtenjačni refleks, ki nas varuje pred škodljivimi dražljaji, npr. vročimi in ostrimi predmeti.
Rastlinojedi dinozaver iz pozne krede, zlahka prepoznaven po treh rogovih in koščenem grebenu.
Zgradba zobovja odseva različne prehranjevalne navade sesalcev.
Praplazilec, ploščice na hrbtu živali so pomagale pri regulaciji temperature.
Izumrli glavonožci s trdo zunanjo lupino. So odlični fosilni kazalniki, omogočajo povezati plast z geološkimi časovnimi obdobji.
Sesalec z lastnostmi, ki kažejo na sorodstvo s plazilci; razmnožuje se z jajci, a ima kloako.
Mednje so spadali tudi predniki pajkovcev in rakov.
Skupina rib hrustančnic, najbolj znana predstavnika sta beli morski volk in velika kladvenica.
Med evolucijo so se različne vrste čutil za vid razvile večkrat in neodvisno drug od drugega.
Izumrli leteči plazilec, podoben ptičem, čeprav z njimi ni neposredno evolucijsko povezan.
Kratkovidnost in daljnovidnost se korigirata s konveksno in konkavno lečo.
Govor je rezultat usklajenega delovanja možganskih centrov.
Rastlinojedi dinozaver z dolgim vratom in nabitim, težkim telesom.
Bil je prehodna oblika med plazilci in ptiči, zato je imel lastnosti obeh. Splošno priznan kot najstarejši ptič.
Izumrli trobčar, bližnji sorodnik slonov, ki ga je človek lovil v ledeni dobi.
Kajenje močno poškoduje dihalni sistem, med drugim lahko povzroča KOPB in pljučni rak.
Sesalec, ki je prilagojen na življenje v morju. Največja žival na svetu.
Na antarktičnih obalah živeča ptica, ki se je prilagodila na mraz in plavanje.
Spoznali bomo tulipan, narciso, navadni mali zvonček ter zgradbo njihovih cvetov.
V naših vodah živi veliko različnih vrst rib, ki jih uporabljamo tudi v prehrani.
Strupena kača, ki jo najdemo tudi ponekod v Sloveniji. Njen ugriz je za človeka le redko nevaren.
Eden najbolj znanih ploskih črvov.