Vaša košarica je prazna.
Celoten: 2524
/
2524
Zgodba o prvem izraelskem kralju nas uči, da Bog vedno usliši ponižne molitve in človekove prošnje: od tem vseskozi ostaja resnični Kralj in nas uči, da poslušnost njegovi besedi velja več kakor navidezna moč ali žrtvovanje.
Zgodba o Savlu in Davidu nas uči, da Bog izbira voditelje z ozirom na njihovo srce in ne na videz. S tem nas svari pred zavistjo in ošabnostjo in nas uči potrpežljivosti, milosti in zaupanja v njegovo izbiro pravega trenutka.
Davidov vzpon in padec nas učita, da se lahko celo od Boga izbrani kralj opoteče, a da iskrena pokora prinese odpuščanje, čeprav greh še vedno izzove bolečino. Smotri Božje zaveze pa so večni,
Salomonovo življenje je zgled tega, da resnična modrost in trajni blagoslov izideta le iz iskanja Boga; a tudi veliki darovi izpuhtijo, če je srce omadeževano in se obrne k napuhu.
Zgodba o Eliji na gori Karmel nas uči, da je edino Gospod resnični Bog in da kliče ljudi k resnični vdanosti. Svojo moč dokazuje s tem, da odgovarja na molitve, kadar lažni bogovi molčijo.
Zgodba o Juditi nas uči, da Bog svoje ljudstvo odrešuje po najnenavadnejših poteh, na primer s tem, da izkoristi pogum in vero ponižne vdove in tako strmoglavi ošabne, tako pa svoje ime ovenča v slavi.
Tobijeva knjiga nas uči, da Bog vedno usliši molitve in da vodi svoje ljudstvo, celo v izgnanstvu, in v zameno za poslušnost po svoji nedoumljivi previdnosti prinaša ozdravljenje, odrešitev in nenadejano radost.
Prilika o izgubljenem sinu nas uči, da Bog v svoji ljubezni odprtih rok sprejema skesane grešnike in jim ponudi odpuščanje in radosten povratek, ne glede na to, kako daleč so stavali s poti.
Prilika o sejalcu nas uči, da je Božja beseda kot krepko seme, a le kadar pade na odprto srce, ki ga bo vzgajalo v veri, bo sledila tudi trajna žetev poslušnosti in plodovitosti.
Prilika o usmiljenem Samarijanu nas uči, da prava ljubezen ne pozna meja, in nas poziva k usmiljenju in pomoči ljudem v stiski, ne glede na njihov položaj in ozadje.
Jezusovo bivanje v divjini nas uči, da je pot k Bogu tlakovana s preizkušnjami in da lahko skušnjavo premagamo edinole tako, da zaupamo v Očeta in se držimo njegove Besede.
Jezusov krst nam kaže, kako se je Sin ponižno postavil ob bok grešnikom, kako ga je Oče ljubeče sprejel in kako je nad vsem tem bodreče bdel sv. Duh. V tem se razodeva sveta trojica, ki nam kaže novo življenje, ki ga bodo prejeli vsi, ki hodijo po Njegovi poti.
Marijino oznanjenje nam kaže, kako Bog svoja največja dela dovrši po ponižnih srcih. Marija je z zaupanjem sprejela Njegov načrt, Jožef je tiho, a hrabro ubogal, tako pa je v svet prišel Odrešenik.
Zgodba o prvih učencih nam je v zgled, kako nas Jezus obišče med vsakdanjimi opravili in voljna srca povabi, naj zaupajo v Njegovo besedo. Tako se naša vsakdanja življena spremenijo v misijo, da hodimo za Njim in k Bogu vodimo tudi druge.
Zgodba o poroki v Kani poudarja, da Jezus skrbi za naše vsakodnevne potrebe in da povsem navadne trenutke spreminja v znamenja, po katerih razodeva svojo moč. Že s samo poslušnostjo se nam odpre pot k nenadejani radosti in globlji veri.
Čudež Lazarjevega vstajenje razodeva Jezusovo globoko sočutje in moč delovanja. S tem je dokazal, da je On vstajenje in Življenje, ki prinaša upanje in zmago, celo nad smrtjo.
Ozdravljenje slepega nam razodeva, da je Jezus luč sveta, ki trpljenje spreminja v oder, na katerem se kaže Božja moč. Tako nam odpira tako telesne oči kot oči vere.
Prilika o odpuščanju poudarja, da Bog odpušča še tako nepoplačljiv dolg greha. Ob tem nas poziva, da tudi mi z vsem srcem namenimo takšno milost soljudjem, da naj brezkončno odpuščamo, kakor je bilo odpuščeno nam.
Zgodba o Zaheju poudarja, da se Jezus trudi iskati one, ki so zatavali, in da je resnična pokora poplačana z radodarnostjo in po milosti spremenjenim življenjem.
Zgodba o nahranitvi pet tisočih ljudi razodeva Božjo radodarnost; uči nas, kako še najmanjša daritev postane več kot zadostna, takoj ko je položena v Jezusove roke. Kaže nam, da je On Kruh življenja.
Prilika o Farizeju in davčnim izterjevalcu poudarja, da je Bog vedno sprejme ponižna srca; kaže nam, da resnična pravičnost izhaja iz milosti, ne pa iz napuha ali iz navzven usmerjenih religioznih dejanj.
Jezusovo rojstvo razkriva odrešujočo Božjo ljubezen, ki se v pojavlja v skromni podobi. Obljubljeni kralj prispe v jasli in sprejema tako pastirje kot modrece, s tam pa vsemu svetu prinaša up in odrešenje.
Jezusov prihod v Jeruzalem nam razodeva resnično naravo njegove kraljevine, ki jo zaznamujeta ponižnost in mir. Ljudi poziva, naj ga ne sprejemajo z ovacijami in vzklikanjem, ampak s ponižnim srcem, da bodo lahko hodili po Njegovi poti požrtvovalne ljubezni.
Zgodba o Petru kaže, da bomo v veri prej ugledali Jezusa kot vihar, s tem pa razodeva, da Njegova prisotnost premaguje strah, da Njegova roka rešuje tiste, ki se obrnejo nanj.